Spomnim se ko sem še v osnovni šoli prvič slišala kaj trdota voda pomeni in še vseh tistih eksperimentov ki smo jih delali zraven. Tako se spomnim da nam je učiteljica pri kemiji povedala da nam trdota vode pove koliko je mineralov v vodi, predvsem koliko je kalcija in koliko je magnezija. Tako nam je tudi razložila da manj ko je teh mineralov boljše je voda za pit in tudi bolj mehka je.
Sprva se nam je zdelo zelo smešno, saj so nas na začetku vedno učili da je voda brez oblike barve in okusa, nato pa so nam v višjem razredu povedali da je ta lahko mehka srednje trda oziroma trda. Tako nam je že takrat učiteljica povedala, trda voda pušča bele madeže na pipah in da prav tako tudi kvari pralni stroj, ter obrazložila, zakaj se po navadi dajejo posebne tabletke v pralni in pomivalni stroj, ravno zaradi tega vodnega kamna ki ga prinese trda voda. Navsezadnje se mi je zdelo praktično da so nas to učili že tako zgodaj, predvsem zaradi tega, kako so povezali kemijo v vsakdanje življenje, in razložili zakaj se mila manj penijo. Res sem bila vesela da so spodbujali radovednost in razumevanje narave skozi takšne praktične izkušnje, zato srčno upa da to delajo še danes po šolah, oziroma morda celo tako da takšna metoda uporabljajo čim bolj pogosto. Najbolj se pa spomnim ko smo merili kolikšna je trdota vode v pitni vodi – analiza in merjenje z preprostimi testnimi trakovi, kje pokažejo barvo glede na trdoto. To smo sicer delali v šoli, smo pa mogli vsako doma prinesti eno plastenko vode. Vsak je dobil nalogo, da je prinesel deževnico ali pa vodo iz pipe, ali vodo od njegove babice. Tako smo skupaj v šoli pri pouku naredili skupni eksperiment, izmerili kolikšna je trdota vode in rezultate primerjali med seboj.
Kljub temu da sem zasledila da te lističe še vedno prodajajo in da so tudi v šoli poudarili, da bomo znali sami odmeriti trdoto vode, pa moram reči da tega preizkusa še nisem opravila nikoli več za tem, saj nisem imela zaenkrat še nobene potrebe po temu.